Samorodnice – da ali ne

Trte samorodnice so sorte pripadajo ameriški vrsti trte Vitis labrusca. Pri nas se je razširila v drugi polovici 19. Stoletja, ko je evropsko vinsko trto Vitis vinifera napadla trtna uš, pa tudi druge bolezni, ki so skoraj popolnoma uničile naše vinograde. Rešitev je bila v tem da so na ameriško podlago cepili naše vinske sorte, ki pripadajo vrsti Vitis vinifera. Še enostavnejša rešitev pa je bilo gojenje necepljenih (samorodnih) trt vrste Vitis labrusca, zelo neobčutljivih na škodljivce. Tako so se pri nas razširile različne sorte ki so jih s skupnim imenom poimenovali šmarnice. Vinogradi trt samorodnic so torej del tradicionalne kmetijske krajine, ki ima visoko biodiverziteto, h kateri nedvomno prispevajo tudi starinski vinogradi s samorodnicami. Takšni vinogradi, običajno gojeni kot »kolje« (na posamezne kole speljana trta) omenijo relikt (ostanek) nekdanje rabe tal, nekdanjega načina pridelovanja vina, sokov in drugih izdelkov.

Vinogradi s samorodnicami, ki jih ni potrebno kemično tretirati, pomenijo tudi najbolj biotsko bogat tip vinograda, v katerem najdejo svoj habitat številne redke rastline, ptice, žuželke. V kontekstu ohranjanja tradicionalnih (starih) kultur in trajnih nasadov (npr. visokodebelnih sadovnjakov) moramo poskrbeti tudi za vinograde s samorodnicami, ne le za ohranjanje v obliki brajd. Problem pa je v tem, da so vinogradi s samorodnicami prepovedani (Zakon o vinu; Uradni list RS 70/1997); dovoljene so le brajde. 44. Člen govori da “pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva lahko kmetijski inšpektor poleg ukrepov, določenih s splošnimi predpisi o inšpekcijah, izreče še naslednje ukrepe:  prepove sajenje nasadov samorodnice in nasadov tistih sort vinske trte, ki niso v trsnem izboru, določenem z rajonizacijo, ter odredi uničenje novih nasadov samorodnice in nasadov trt, ki niso v trsnem izboru. Vzrok naj bi bil škodljivi matanol, ki nastaja ob alkoholnem vrenju samorodnic. Seveda moramo vselej z razumno presojo odločati o uživanju rastlin ali njihovih derivatov, ki v večjih količinah škodijo zaradi alkaloidov (zdravilne rastline, čaj, kava), alkoholov (destilati iz sadja, vino iz grozdja) in drugih učinkovin. V tem kontekstu moramo razumeti tudi uporabo samorodnic, šmarnice, ki je dobila zaradi pretiranega poudarjanja vsebnosti metanola skrajno negativno konotacijo. V razumnih količinah (in seveda kot namizno grozdje, sok, gaziran sok, marmelada, jogurti ipd.) je vsebnost metanola popolnoma zanemarljiva in nepomembna. S »črtanjem« pridelovanja vina iz samorodnic (in s tem posredno tudi uživanje grozdja, marmelad, sokov ipd.) smo črtali del naše biotske pestrosti in kulturne dediščine. Če pomislimo na pestrost samorodnic, ki nastopajo v nekaj deset različnih oblikah (in zelo aromatičnih sadnih okusih) in na starinski vinograd, poln življenja, je birokratsko siromašenje tradicionalne kulturne krajine, njene biotske pestrosti in kulturne dediščine, nedopustno. V sosednji Avstriji, na primer, vinogradi s samorodnicami niso prepovedani, še več, pridelava aromatičnih vin – šmarnic – pomeni celo vir prihodka za proizvajalce. Znan je štajerski »schilcher« ali gradiščanski »uhudler«, kjer to tradicionalno pridelavo vzpodbujajo, in kjer dosega visok ekonomski učinek, prispeva k identiteti pokrajine in dopolnjuje turistično ponudbo. Z uničevanjem starinskih vinogradov samorodnic bi uničili krajinsko podobo, ter vse spremljajoče kulture, kot so to npr. »vinogradniške breskve«, sejanci izredne genetske pestrosti, ki jih gojijo običajno skupaj s samorodnicami. Ti nasadi so pravzaprav manj znana oblika mešanih nasadov, t.i. »coltura mixta«, relikt nekdanje kmetijske rabe, ki jo dandanes (kjer je še ostala, npr. ponekod v Italiji – Toskana, Umbria) varujejo kot posebnost.

Lahko zaključim, da v luči uživanja kakovostnega vina iz samorodnic v zmernih količinah (kar velja za vsako vino!), vprašanje sledov metanola sploh ni relevantno. Bilo bi relevantno ob vsakodnevni alkoholiziranosti, kjer pa učinkov etanola in metanola itak ni mogoče ločiti. Prav zato pa mora biti cilj v tem, da preostanki samorodnic oziroma njihovi produkti postanejo del vrhunske in cenovno višje ponudbe (kar ne more voditi v alkoholizem), kot dopolnilo identiteti krajin kot je Goričko, Haloze, Bela Krajina ipd., oziroma njihovi naravi in kulturi.

Categorised in: Blog

This post was written by mitja kaligaric