Obnovljivi viri energije in državne pomoči

Smernice o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014–2020 (Ur. l. EU, št. C 200, 28. 06. 2014, str. 1-55) med drugim državam članicam omogočajo, da podjetja, ki so elektro-intenzivna (in delujejo na visoko konkurenčnih trgih) v znatnem delu oprostijo plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije (ta prispevek sicer plačujejo vsi končni uporabniki električne energije, vključno z gospodinjstvi, in nižanje prispevka za ene, načeloma pomeni zvišanje prispevka za druge). Ti prispevki so namreč v zadnjih letih strmo narasli in za mnoga podjetja so postali nevzdržno visoki, zato je Evropska komisija predvidela možnost njihovega znatnega znižanja oziroma oprostitev, kot sledi. Namreč, Smernice dopuščajo, da se sme upravičenim podjetjem obravnavani prispevek znižati toliko, da plačajo vsaj 15 %  dodatnih stroškov brez znižanja (tj. 85 % znižanje glede na splošno višino prispevka). Vendar to še ni vse; namreč, po potrebi (če bi bila glede na porast tega prispevka v zadnjih letih prej navedena (znižana) raven tega prispevka še vedno previsoka in je podjetja, ki so (bila) pod posebej velikih pritiskom zaradi tega prispevka, ne bi bila zmožna plačati brez tveganja znižanja njihove konkurenčnosti, kar bi lahko postavilo pod vprašaj njihov nadaljnji obstoj) se lahko zniža do ravni 4 % ustvarjene bruto dodane vrednosti upravičenega podjetja. V tem smislu je govora o t. i. kapici, ki pa še zdaleč ne predstavlja končne meje, saj Smernice za posebej izpostavljena podjetja omogočajo celo t. i. super kapico, ki znaša 0,5 % ustvarjene bruto dodane vrednosti upravičenega podjetja.

Menim, da je poteza Evropske komisije dobrodošla, zlasti ker upošteva presek več javnih politik, ker upošteva realno stanje na terenu in ker poskuša obvladovati tveganje za t. i. carbon leakage (in po učinku podobne primere), seveda pa je to zgolj zunanji okvir, ki ga morajo ustrezno zapolniti države članice.

V zvezi s prej navedenim se odpira vrsta vprašanj. Na primer, ali je prej navedeno selektivno znižanje prispevka za podporo proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov utemeljeno, in če je, zakaj? Skratka, tehtajmo potencialne koristi in stroške. Prav tako se lahko vprašamo, ali je posameznim vrstam proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov primerno dati prednost pred drugimi; namreč, glede na njihove negativne eksternalije. So negativne eksternalije nekaterih vrst proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov prevelike glede na koristi, ki jih prinašajo? Ali menite, da bodo Smernice (čeprav to ni njihov (glavni) namen) vplivale na poenotenje praks držav članic na tem področju?

Categorised in: Blog

This post was written by aleš ferčič