Obdavčiti nepremičnine, posege v prostor, rabo naravnih dobrin… in ne delo

Obdavčenje nepremičnin ljudje dojemajo kot nekaj nepotrebnega; po drugi strani tudi nismo zadovoljni z obdavčenjem dohodka oz. svojega dela. Tudi spremembo namembnosti (iz npr. kmetijskega zemljišča v gradbeno) plačamo samo enkrat. Rabo naravnih dobrin posebej ne obdavčimo (zgolj dohodek). Vendar pa je vsak poseg v naravo, ki ji ne pusti obnove (ali vsaj ne hitre obnove), precej enostransko dejanje – npr. ne poznam primera, da je gradbeno zemljišče postalo nazaj kmetijsko. To dejstvo, da je to precej enosmerna pot, bi kazalo upoštevati tudi pri davku in spremembo namembnosti bi bilo treba stalno (kontinuirano) plačevati. Osebno mi je precej bližje obdavčenje poseganja v prostor, kot pa plačevanje davka zato ker delam. Davčna obremenitev – skupaj tako za podjemnika kot naročnika – pri podjemni pogodbi (najbolj uporabljeni pogodbi v praksi) je več kot 100%. To zavira podjeme in odpira vrata iskanju zlorab. Po drugi strani pa so naravne dobrine dostopne praktično brez davkov in posledično preveč odprta vrata za njihovo uporabo (velikokrat dokončno, če gre za neobnovljive naravne vire).

Categorised in: Blog

This post was written by Rajko Knez