Denacionalizacija in kmetijska zemljišča

Z denacionalizacijskimi postopki je prišlo do številnih situacij, ko je bilo določeno kmetijsko zemljišče vrnjeno denacionalizacijskim upravičencem. Največrat so to dediči nekdanjih lastnikov, ki jim je zemljišče bilo podržavljeno po drugi svetovni vojni. Ti danes živijo izven Slovenije; običajno jih je več (bratje in sestre) in niso redki primeri, ko se med seboj ne morejo dogovoriti, kaj s premoženjem, kmetijskim zemljiščem, ki so ga prejeli nazaj v skupno lastnino. Neredko so med njimi tudi nesoglasja; posledica pa je ta, da kmetijsko zemljišče ostaja neobdelano.  Po 7. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih, mora lastnik kmetijskega zemljišča s tem ravnati kot dober gospodar; to pomeni, da ga mora obdelovati in da ga ne sme puščati neobdelanega oz. v zaraščanju. Skladno s 108. členom tega zakona, je tudi predvidena globa in sicer od 5.000-100.000 EUR, vendar pa, kolikor mi je znano, do realizacije tega ne prihaja. Na drugi strani ima Slovenija tudi Sklad kmetijskih zemljišč, katerega naloga je opravljati s kmetijskimi zemljišči. Seveda ne z vsemi, ampak s tistimi, ki so v lasti RS.

Glede na to, da kot kaže praksa, se globe ne izrekajo, bi bilo smiselno razmisliti tudi o tem, da bi se uporaba takšnega zemljišča prisilno dodelila ali v najem kmetu, ki je pripravljen obdelovati takšno zemljišče, ali pa bi za obdelavo poskrbel sam Sklad kmetijskih zemljišč preko zaposlenih (lahko bi to bili tudi zaposleni preko javnih del), ki bi z obdelovanjem kmetijskih površin verjetno brez težav plačali samega sebe (s tem mislim, da bi za vloženo delo uspeli pridobit takšen rezultat, to je kmetijske izdelke, s katerimi bi lahko poplačali svoje delo). Z drugimi besedami, ker lastninska pravica vendarle ni absolutna, in ker je družbeno odgovornost do ustreznega ravnanja s kmetijskimi zemljišči nujna (predvsem v Sloveniji, kjer ne dosegamo ravni samo oskrbe) je smiselno razmisliti o več kot zgolj o globah. Odvzem kmetijskega zemljišča v uporabo še en pomeni odvzem lastninske pravice. Je pa to primerno in sorazmerno sredstvo za dosego cilja – to je za pričetek obdelovanja kmetijskega zemljišča.  Na ta način bi tudi prisilili neaktivne lastnike, da postanejo aktivni, ali pa da enostavno zemljišče prodajo kupcu, ki ga je pripravljen obdelovati.

Categorised in: Blog

This post was written by Rajko Knez